Danes je ljubezen kratkotrajna,nekaj,ki traja kratko in hitro mine.Ko mine se ljudje obračajo k iskanju nove ljubezni.Hitijo za idejo,da za vsako osebo na svetu obstaja sorodna duša.Oseba,ki je ustvarjena samo za nas,takorekoč drugo polovico naše duše.Ta mit je dejansko sprejeta iluzija,ki prihaja od naših najljubših pravljic,kjer princ in princesa,združeno,živita srečno do konca dni.

(Hollywoodska ljubezen,ki jo vidite v filmih in seveda pravljicah ne obstaja,ampak je to del socialnega inženiringa na masovnem nivoju,da postane ta Hollywoodska ljubezen,ta MIT za katerega smo pripravljeni požreti marsikateri drek in kateri spreminja moške v poženščene,nežne in pohlevne moške.Mislim sam sliko si poglejte,adijo pamet)

 

Torej,ko srečaš osebo,ki je vnaprej naša usoda,smo ljudje zelo zadovoljni,saj smo dosegli mit o romantični ljubezni.Če se to zgodi,in potem gre kaj narobe,ne bomo mogli iz ljubezni,in bomo z grozo spoznali,da smo naredili veliko napako.Takrat nam ne preostane nič drugega,razen da živimo nesrečno do konca življenja ali pa da se ločimo…
Ko malo bolje pomislim,ta mit o romantični ljubezni,se zdi kot ena laž. .Verjetno je to potrebna laž, ki zagotavlja preživetje človeške vrste,tako da ljubezni daje legitimnost za sklenitev zakonske zveze.Veliko ljudi na tem svetu,dobesedno trpi zaradi tega mita.Milijoni ljudi tratijo ogromne količine energije,obupano in jalovo poskušajo uskladiti resničnost svojega življenja z neresničnostjo tega mita.Ampak nazaj na prvotno vprašanje,kaj je ljubezen pravzaprav?
Da bi dobil odgovor na to vprašanje,bom najprej raziskal napačno prepričanje,kateri se reče zaljubljenost.Od vseh napačnih predstav o pojmu ljubezen,je najmočnejša in najbolj prepričljiva kako je "zaljubljenost"prava ljubezen ali vsaj ena vrsta njene manifestacije.Take zmote so zelo močne,ker se subjektivno ljubezen,da razumeti kot zelo močno izkušnjo.Ko se nekdo zaljubi,takrat bo iskreno čutil kako ljubi.Toda takoj postaneta očitna dva problema.Prvi problem je,da je zaljubljenost posebna erotična izkušnja povezana s seksom.Ne zaljubimo se v svoje starše,otroke,prijatelje,brate ali sestre,če tudi do njih čutimo globoko ljubezen.Torej zaljubimo se samo takrat ko smo zavedno ali nezavedno spolno motivirani.Drugi problem je,da je zaljubljenost le začasna zagledanost.Ne glede v koga smo se zaljubili,zagotovo je,da se bomo prej ali slej odljubili.
Velik problem sodobne družbe je,da mnogi pari gredo v poroko misleč,da je zaljubljenost prava ljubezen.Ko se potem odljubijo,v večini primerov vodi v razvezo zakonske zveze.Poleg tega,tukaj je nekaj,kar ni ljubezen: seks.Vsepovsod ista zgodba sex=ljubezen.Pogosto se uspeh odnosa,meri v kakovosti spolnega življenja.Vendar pa to sploh nima veliko opraviti s pravo ljubeznijo,ima pa veze z današnjim hedonističnim načinom razmišljanja in življenja.Vrnimo se še malo k ljubezni. Ugotovili smo,da zaljubljenost ni ljubezen,kaj potem je?Spolna posebnost pojava nas vodi k razmišljanju, da je to gensko določena  nagonska  komponenta v času parjenja.Bolje rečeno,zaljubljenost je stereotipna reakcija ljudi na notranje in zunanje spolne dražljaje,katerih namen je večja verjetnost parjenja in povezljivost zaradi podaljšanja človeške vrste.Zdi se mi,da ljubezen ni nič drugega kot prevara naših genov,katera nas vodi do parjenja,grobo rečeno.
Tako,pogledali smo kaj ljubezen ni,zdaj pa poglejmo naslednjo logiko.Kaj točno je prava resnična ljubezen?Najprej mi na misel pade ljubezen med materjo in otrokom,vsi se strinjajo,da se tu skriva prava resnična ljubezen.Obstaja tudi ljubezen med brati in sestrami.Nobenega dvoma ni,da se v tem tudi skriva resnična ljubezen.
Osnova ljubezni med materjo in otrokom,je želja po napredku (psihično,fizično...),duhovno zrelostjo otroka.Osnova za bratsko/sestrsko ljubezen je tudi želja po napredku,dali bi vse da vaš brat ali sestra,napredujeta in postaneta boljše osebe…Poleg tega ljubezen med otrokom in nj.staršem ima osnovo v hvaležnosti ampak tudi v želji za napredkom.Želimo,da starši živijo čim dlje,da so ponosni na nas,želimo da skupaj z nami napredujejo.Vse te prave resnične ljubezni imajo nekaj kar jih veže,to je želja,da ljubljena oseba napreduje v katerem koli pogledu.Kaj nam to pove o ljubezni?Morda ima ljubezen več opraviti z razumom kot s čustvi?Avtor odlične knjige"The Roadless traveld" ki jo toplo priporočam. Dr M. Scott Peck pravi,takole:Ljubezen je volja o razširitvi sebe v korist negovanja svojega in tujega duhovnega razvoja.Torej želja po napredku in volja za razširitev samega sebe v namen negovanja svojega in tujega duhovnega razvoja,ne samo,da je to temelj prave ljubezni,ampak je tudi njen osnovni cilj.Po mojem mnenju,vse kar ima neke druge cilje in temelje,ni prava resnična ljubezen,ampak nekaj popolnoma druga.
Kot sem omenil že na začetku.Danes se ljubezen predstavlja kot nekaj minljivega in kratkotrajnega.To je morda največja norost našega sveta,ker še nikoli nisem slišal za otroka,ki je nehal gojiti ljubezen do svojih staršev.Ali pa da je starš nehal ljubiti svojega otroka.Ko je ljubezen utemeljena na pravem temelju je nič ne more uničiti.Zdaj bi verjetno kdo pomislil,da pa je to druga vrsta ljubezni.To je popolnoma res, to je prava resnična ljubezen!Prava ljubezen nima 10 podzvrsti ona je ena in edina.Vse ostalo je hedonistična in komercijalna različica imenovana-ljubezen.Če prevedemo naslov knjige dr. Scotta Pecka se bo glasilo:Brezpotno potovanje.To je ravno bistvo problema,vse manj ljudi gre po poti prave ljubezni,vse več ljudi gre po poti hedonistično-kapitalistične ljubezni.To prinaša veliko trpljenja in bolečine,vendar se nič ne spremeni…Čudno!!!

Pripravil in Uredil

Leon B.

Comments: 0

Zanimivi tuji članki